IRAN PRED MALKU SE OGLASI I JA SOOPSTI
LOSATA VEST OD KOJA STRAVUVA CELIOT SVET
Iran nema da pregovara so Soedinetite Amerikanski Drzhavi, soopshti portparolot na iranskoto Ministerstvo za nadvoreshni raboti, Esmail Bagei, ocenuvajkji deka potezite na Vashington ne se seriozni, tuku agresivni.
Toj naglasi deka Teheran nema namera da se otkazhe od svoite nuklearni dostignuvanja.
Vo megjuvreme, od Moskva porachaa deka Rusija vo momentov ne uchestvuva direktno vo razgovorite megju SAD i Iran, no e podgotvena da pomogne vo postignuvanje mirno reshenie. Portparolot na Kremlj, Dmitrij Peskov, izjavi deka Ruskata Federacija e otvorena za poddrshka na diplomatski proces koj bi dovel do stabilizacija na situacijata.
Toj predupredi deka sostojbata vo Ormuskiot tesnec e „krshliva i nepredvidliva“, izrazuvajkji nadezh deka kje prodolzhat diplomatskite napori i deka kje se izbegne nova eskalacija na konfliktot. Spored Peskov, eventualen voen sudir bi mozhel da ima seriozni posledici ne samo za regionot, tuku i za globalnata ekonomija.
Vo megjuvreme, dojde do neochekuvan presvrt otkako Iran soopshti deka go odlozhuva svojot voen odgovor na, kako shto tvrdi, amerikanski napad vrz iranski kontejnerski brod vo Omanskiot Zaliv.
Od Centralnata komanda „Katam al-Anbija“ navedoa deka iranskite vooruzheni sili bile podgotveni za reshitelna akcija, no operacijata e odlozhena poradi prisustvo na chlenovi na semejstvata na ekipazhot na brodot.
Spored niv, prioritet vo momentov e bezbednosta na civilite na brodot, a po obezbeduvanje na nivnata sigurnost, kje bidat prezemeni „soodvetni merki“ protiv, kako shto ja narekoa, „amerikanskata voena agresija“.
Tenziite megju dvete zemji ostanuvaat visoki, dodeka megjunarodnata zaednica vnimatelno ja sledi situacijata i povikuva na smiruvanje na sostojbata.