ORGANIZACIJATA ZA HRANA FAO PRED MALKU JA SPODELI LOSATA VEST:
GOLEM SKOK NA HRANATA VO NAREDNIOT PERIOD
Zatvoranjeto na Ormuskata Tesnina bi mozhelo da predizvika seriozna globalna kriza so cenite na hranata vo narednite shest do 12 meseci, dokolku vladite navreme ne prezemat konkretni merki, predupreduva Organizacijata za hrana i zemjodelstvo na Obedinetite nacii – FAO.
Od organizacijata posochuvaat deka odlukite koi vo momentov gi nosat zemjodelcite i vladite, osobeno okolu upotrebata na gjubriva, uvozot, finansiranjeto i izborot na kulturi, kje imaat kluchno vlijanie vrz toa dali cenite na hranata naglo kje porasnat kon krajot na godinava ili na pochetokot na 2027 godina.
Spored podatocite na FAO, posledicite vekje pochnuvaat da se chuvstvuvaat. Indeksot na cenite na hranata, koj gi sledi mesechnite promeni na megjunarodnite ceni na prehranbenite proizvodi, vo april porasnal tret mesec po red. Kako glavni prichini se naveduvaat visokite troshoci za energija i narushuvanjata predizvikani od konfliktite na Bliskiot Istok.
FAO predupreduva deka krizata bi mozhela da se razviva postepeno. Najprvo bi doshlo do rast na cenite na energensite, potoa na gjubrivata i semeto, shto bi mozhelo da dovede do poniski prinosi, poskapuvanje na zemjodelskite surovini i na kraj do povisoki ceni na hranata za potroshuvachite.
Organizacijata gi povika vladite da obezbedat alternativni trgovski patiшta so cel da se izbegne zavisnosta od Ormuskata Tesnina, da ne voveduvaat zabrani za izvoz i da gi zashtitat humanitarnite isporaki na hrana od trgovski ogranichuvanja.
Najzagrozeni, spored FAO, se posiromashnite zemji vo Azija, Afrika i Latinska Amerika, kade golem del od naselenieto vekje se soochuva so problemi vo obezbeduvanje dovolno hrana. Ovie drzhavi tradicionalno zavisat od snabduvanje so azotni gjubriva od Bliskiot Istok, shto gi pravi osobeno ranlivi vo sluchaj na podolgotrajni narushuvanja vo trgovijata.