Po pekolnite goreshtini i temperaturata od 40 stepeni vo senka, Srbija ja ochekuva drastichna promena na vremeto na pochetokot na nedelata! Meteorolozite predviduvaat burni vetrovi, obilni vrnezhi od dozhd, mozhen grad i pad na temperaturata do 15 stepeni.
Republichkiot hidrometeoroloshki zavod najavuva deka vremeto kje bide pretezhno sonchevo i mnogu toplo, so temperaturi od 32 do 40 stepeni, nad pogolemiot del od nashata zemja utre, a na jug i istok vo vtornik.
– Denes vo Vojvodina i zapadna Srbija e mozhna mnogu retka pojava na kratkotrajni vrnezhi od dozhd i grmezhi. Vrnezhite se poizvesni vo nokjta kon vtornik, koga vrnezhite lokalno mozhat da bidat poobilni so silen veter, glavno na severozapad od zemjata, a vo vtornik, so dvizhenje na razladen bran od severozapad kon jugoistok, oblachnosta kje oslabne i jugoistochnite regioni na Srbija kje bidat zafateni samo vo vtornik navecher, no pretezhno bez vrnezhi.
– Vtoriot prodor od severozapad kje sledi vo nokjta pomegju vtornik i sreda so kratkotraen dozhd, no i so poznachitelen pad na temperaturata, pa taka vo sreda i chetvrtok dnevnite vrednosti na povekjeto mesta kje bidat od 22 do 27 stepeni, so zasilen severozapaden veter. Pretezhno sonchevo od petok i se potoplo sekoj den – najavuva RHMZ.
Ivan Ristikj veli deka mozheme da ochekuvame pad na temperaturata do 15 stepeni.
– Modelite vekje najavuvaat vrnezhi od dozhd na severot od zemjata denes, no utre kje pristigne posilen front i vekje vo vechernite chasovi ima uslovi za vrnezhi od dozhd i buri prvo na sever i zapad, a Loznica, Valjevo, Shumadija, kako i mesta vo blizina na granicata so Hrvatska, kje bidat pogodeni od burata. Shansite za grad se do 80 procenti, pa zatoa treba redovno da gi sledite predupreduvanjata na RHMZ . Interesno e shto modelite ne predviduvaat katastrofi za jugot i jugoistokot od zemjata, no studeniot front so dozhd doagja i vo sreda – naveduva Ristikj i objasnuva deka letnite katastrofi sekogash se sluchuvaat po ekstremna toplina bidejkji kumulonimbusnite oblaci se formiraat na granicata na studeniot i topliot vozduh:
– Topliot vozduh se kreva, a postudeniot vozduh se spushta pod granicata, shto nosi dozhd i grad. Po kratok period na osvezhuvanje, pochnuvajkji od sledniot vikend, temperaturata povtorno kje se pokachi, pa vo tretata decenija povtorno nè ochekuva topol afrikanski bran.
„Hailz Srbija“, startap kompanija za atmosferski fizichki nauki, objavuva deka za prv pat ovaa godina, Srbija najverojatno kje bide izlozhena na najgolem rizik od ekstremna bura utre.
– Zasega, regionot severno od rekite Sava i Dunav i oblasta do 50-70 km juzhno od rekite Sava i Dunav se rutata na dvizhenje na burite vo jugozapadnata struja. Silnoto i ekstremno vertikalno smolknuvanje na veterot na golema povrshina, so prisutna nestabilnost, kje ovozmozhi formiranje na dolgotrajni sistemi na buri, koi bi preminale stotici kilometri so brzina od 70 do 100 km/ch kon Romanija – naveduva kompanijata i istaknuva deka izrazena dolina kje inicira buri zapadno od Srbija i deka se ochekuva meshavina od golemi superkjelii i linearni konvektivni sistemi na ponatamoshniot pat kon Romanija:
– Uslovite poddrzhuvaat vetrovi so sila na uragan do 140 km/ch vo ramkite na oblogenite sistemi i dzhinovski grad, na pomala povrshina, so dijametar od 10 sm vo sluchaj na izolirani superkjelii, koi mozhat da bidat noseni od veterot.
Glavobolka i pospanost poradi promena na vremeto
Poradi najavenata nagla promena na vremeto i pad na temperaturata, d-r Radmila Shehikj, specijalist po opshta medicina, veli deka nekoi lugje mozhe da dozhiveat glavobolki i pospanost.
– Pretstojnite posvezhi denovi treba da se gledaat kako vkluchena klima vo samata priroda. Ovaa pauza e dobredojdena od site kako kratok odmor od afrikanskiot bran shto sledi. Lugjeto ne treba da se grizhat, toa kje im se dopadne na site, no razlikata od 15 stepeni ne e mala, toa e napad vrz centarot za termoregulacija bidejkji toj pad treba da se tolerira. Lugjeto ne treba da imaat prekumeren napor i fizichki vlozhuvanja, tuku treba da uzhivaat i da go obnovuvaat teloto – sovetuva d-r Shehikj i dodava:
– Nekoi lugje mozhe da chuvstvuvaat pospanost, pospanost ili letargija poradi padot na temperaturata i atmosferskiot pritisok, a eventualno i glavobolka, najchesto vo predelot na temeto, shto e posledica na adaptacijata na novite klimatski promeni.